Koronakolumna: Na hromilno krizo uprizritvena umetnot ni pripravljena

Kriterij.si, 22. april 2020 ― Koronakolumna: Na hromilno krizo uprizritvena umetnot ni pripravljena Post-koronsko gledališče Urednik Wed, 04/22/2020 - 23:13 KORONAKOLUMNA: NA HROMILNO KRIZO UPRIZORITVENA UMETNOST NI PRIPRAVLJENA Vrag je vzel šalo in s prepovedjo socialnih interakcij tudi levji delež kulture. Kinodvorane samevajo, koncertna prizorišča molčijo, gledališki odri ne škripajo, ob vsem tem pa kulturni delavci trepetajo, kaj bo prinesel nov dan. Ljudem je zapovedana karantena, saj neizbirčne enovijačnice rovarijo zoper vse: »od berača do kralja«. Novi status quo, ki bi z omejevanjem gibanja in sledenjem lokaciji posameznikov še pred nekaj meseci deloval kot učbeniški primer totalitarne diktature, je danes – zavoljo naše dobrobiti – potencialna realnost. Mala brezobrazna lutka, okoli katere se vrti predstava Show Your Face! (2006) slovensko-latvijske naveze Betontanc & Umka.LV, je metafora za vsakega izmed nas, sploh zdaj, v časih, ko se še toliko bolj zavedamo svoje ranljivosti. Protagonist je navaden povprečnež, absolutno neizstopajoč posameznik, čigar največja želja je, da bi prešel samega sebe in iz konstantno nadzorovane brezoblične človeške mase sam postal tisti Drugi. Na poti do lastne anihilacije se bori s strahovi in dvomi, tik pred dosegom svojega ultimativnega cilja pa kloni pod pritiski, saj spozna, da izzivu že a priori ne more biti kos. Angleški pisatelj William Penn je v drugi polovici 17. stoletja, na vrhuncu tako imenovane vélike londonske kuge, dejal: »Čas je nekaj, kar si najbolj želimo, a ga najslabše izkoriščamo.« Naš kolektivni cilj v času vsesplošne pandemije torej nujno mora biti tudi, da ta kolateralno vsiljeni čas ne postane čas samopomilovanja, marveč produktivno izkoriščen – namenjen razmišljanju, kreativnosti in učenju. V nasprotnem primeru nas bo postpandemični krč depresije hitro pahnil v novo krizo, intelektualno krizo in krizo humanizma, ki tudi na kulturo nikakor ne bo mogla imeti pozitivnega vpliva. Kot je v svojem zadnjem prispevku za Neodvi

Premislek z domačega kavča

Kriterij.si, 22. april 2020 ― Premislek z domačega kavča Post-koronsko gledališče Urednik Wed, 04/22/2020 - 10:15 Premislek z domačega kavča Pred kratkim sem se udeležila večera plesnih filmov in po ogledu tudi moderirala razgovor. Že doma me je zaposlovalo vprašanje, kakšna je bila začetna tendenca ustvarjanja tovrstnih filmov. Nekateri so koncept sestavili z mislijo na izpovedni medij, drugi so že nastalo predstavo preoblikovali za potrebe filmskega medija. Kaj nekakšno prilagajanje v prvem in drugem primeru pomeni za ustvarjalce? Oboje ima svoje prednosti in slabosti, smo ugotavljali pozneje v razgovoru. Prednosti so med drugim prav gotovo možnosti uporabe različnih prostorov, montaže prizorov, prilagoditve naracijskih lokov, kar velja predvsem za originalne filmske koncepte, po drugi strani pa priredba že narejene predstave za potrebe filmskih zakonitosti ali efektov tej sicer prinese nove razsežnosti, a »povozi« original. Seveda je filmu odvzeta tudi živost dogodka, a ravno zaradi njemu inherentno vpisane ponovljene istosti pomeni, da lahko vsi, ki ta film gledamo, gledamo istega. Nenadoma smo se znašli v času, ki zahteva (in jo tudi dobiva) še več refleksije kot po navadi. Situacija je absurdna in bizarna. A človek je zelo prilagodljiva žival. In po začetnem zatišju/šoku nedelovanja se je vse, kar se je lahko, preselilo na splet. Tudi gledališče. Še bolj je zaživel virtualni svet, v vsem svojem blišču in tudi bedi. A kaj ta prenos na splet pomeni za gledališče, ki mu ravno živost in mesenost tketa posebne plasti doživljanja? In ki se oplaja z energijo naključno ustvarjene skupnosti gledalcev? In ki se pogosto soustvarja z interakcijo gledalcev? Kakor film vedno znova očara ravno z zmožnostjo sledenja vsem mogočim detajlom in dimenzijam ob vsakem ponovnem ogledu, tako gledališče vsakič znova fascinira ravno s tem, da je neponovljivo in ob vsaki ponovitvi lahko razpre nove plasti ustvarjenega univerzuma. V nas je nenehna potreba po tem, da si dokazujemo, da smo, da obstajamo, da smo
Les Misérables (2019)

Les Misérables (2019)

Filmski kotiček, 20. april 2020 ― Les Misérables (2019) © SRAB Films - Rectangle Productions - Lyly Films Slo naslov: Nesrečniki Drugi naslovi: Les Misérables Država: Francija Jezik: francoščina Leto: 2019 Dolžina: 104' ,  Imdb Žanri: krimi, drama, triler Režija: Ladj Ly Scenarij: Ladj Ly, Giordano Gederlini, Alexis Manenti Igrajo: Damien Bonnard, Alexis Manenti, Djebril Zonga, Issa Perica, Al-Hassan Ly, Steve Tientcheu, Almamy Kanoute Informativne oddaje so nam v zadnjih dvajsetih letih pogosto servirale zaskrbljujoče posnetke z nemirnih francoskih ulic. Masovni protesti, razbite izložbe, spopadi s policijo, goreča vozila, kaos. Marsikaj na to temo ima za povedati francosko-malijski režiser Ladj Ly, ki je s celovečernim prvencem Nesrečniki nadgradil svoj kratki filma enakega naslova. Film se je lani, kot edini prvenec, uvrstil v osrednji tekmovalni program festivala v Cannesu in nato prejel nagrado žirije (skupaj z brazilskim Bacurau, režija: Kleber Mendonça Filho). Zgodba je postavljena v pariško predmestje Montfermeil, prav tam kjer je Victor Hugo spisal brezčasno literarno klasiko Nesrečniki. Omenjena četrt je obenem režiserjevo domače okolje, zato lahko že pred ogledom sklepamo, da je pred nami delo filmarja, ki do potankosti pozna materijo, oziroma kraj in ljudi, o katerih nam bo pripovedoval. Nesrečniki so izjemno observacijsko delo in morda najpomembnejši francoski film po Kassovitzovem Sovraštvu (La Haine, 1995), s katerim nam Ly ponudi izjemno precizno sliko življenja v revnih pariških predmestjih. Film izrisuje kompleksno mrežo nevidnih sil in vezi, ki tvorijo začarani krog, v katerega se že od prvih korakov na vročem asfaltu ujamejo prihajajoče generacije. Zgodba postavljena v 36-urni časovni okvir pod drobnogled vzame člane ekipe za boj proti uličnemu kriminalu, h kateri je pravkar pristopil Stéphane Ruiz (Damien Bonnard), policist s podeželja, ki se je nedavno preselil v prestolnico. Dodeljen je ekipi, ki jo s posebnimi, pogosto vprašljivimi metodami vodi Chr
še novic